Zadnje objave
ČAS JE, DA ODPREMO OČIČas je, da tudi sama nekaj povem. Kot oseba, ki sem globoko povezana z naravo, kot oseba, ki dobro opazuje, kot pravnica ...Najprej naj začnem s pravom. Trgajo in cefrajo nam pravno državo, ustavnost in človekove pravice. Ne, nisem proti cepljenju, če nekdo verjame v znanost. Vendar če se v znanost vmeša politika, ki živi nekje v letu 1945, dobičkonosna farmacija in mediji, katerih temeljna naloga je razpihovati strah, potem je pač težko verjeti v znanost. Ampak dobro, verjeti in zaupati v nekaj je pravica vsakega posameznika.Naj se vrnem k pravu. V naši državi se ustvarja »država norm« in »država ukrepov«, ki tem normam nasprotuje. Vlada sprejema odločitve, ki nasprotujejo ustavi in zakonom, pa naj ustavna in druga sodišča odločajo. Dokler sodišča odločijo, nastaja nepopravljiva škoda. In sedaj vas vprašam, kdo je začel s takšnim načinom tvorjenja države. Preberite knjigo Ernesta Fraenkla in hitro vam bo jasno, da je bil to ... furer.Nihče od nas zagotovo ne more trditi, ali je virus umetno ustvarjen ali nam narava daje lekcijo ali vsega po malem, kot pravnica pa vem, kaj je zakonito in kaj ne, kaj je (prikrita) prisila, kaj je neustavnost. In to se dogaja.Pa gremo k naravi. Kaj pa če nam narava tokrat ne bo popustila in odpustila? Vzemimo, da je virus produkt narave, pa se bom cepil(a), da prenesem odgovornost za svoja dejanja na znanost! Cepite me pa po starem naprej k izčrpavanju našega planeta. Kaj sledi? Bodo kmalu zavarovalnice ponujale zavarovanje nemoralnih dejanj? Kako daleč bomo šli? Premisli ti, ki to bereš … ker morda bo naslednja lekcija še hujša.V četrtek sem gledala Tarčo. Priklonim se učiteljici iz Ljubnega ob Savinji za njen govor. Mnogi so slišali le, da je proti cepljenju, jaz sem slišala, DA ZAUPA NARAVI. Jaz ji tudi.In še nekaj za konec, modrost starejših ljudi, ki so živeli usklajeni z naravo. Današnji ljudje pozabljamo, da imamo naravo le v najemu, le za čas našega življenja. Ko jo bomo predajali potomcem, ne sme biti manj vredna. Razliko v vrednosti bo treba poravnati, v tem ali drugem življenju ...
Odlomek iz knjige POTOK - UNIVERZALNI JEZIKČutim, da je vse okoli mene v nekakšni čudni zmoti, da ljudje nekontrolirano trošijo dano jim energijo, da pravzaprav ničesar ne razumejo. Opazujem ljudi. Obnašajo se kot roboti, sprejemajo nesmiselna pravila, ki jih sploh ne razumejo, nato jih spreminjajo, da jih bolje razumejo, nato ugotovijo, da jih ne morejo uporabiti in jih spet spreminjajo in tako v nedogled. Zbolevajo in se sprašujejo, zakaj, pa krivijo sistem in pravila, ki so jih sami oblikovali. Obtožujejo sistem in slepo verjamejo, da niso za nič odgovorni, čeprav so oni sami sistem. Ne poznajo univerzalnega jezika.Obrnem se in opazujem drugo skupino ljudi. Ti so umirjeni in uglašeni z naravo. Pravil imajo le toliko, da se udobno počutijo. Pravzaprav jih sploh ne potrebujejo, ker so dosegli popolno čustveno, mentalno in duhovno stabilnost. Ne poznajo zavisti, ne poznajo tekmovanja, ne poznajo spletk in razlikovanj, ki jih določa kapital. Opravljajo poklic, ki ga čutijo v srcu, in zavračajo poklice, ki jih izbira ego ali poklice, ki jih izbirajo starši. Oni poznajo univerzalni jezik.
Odlomek iz knjige POTOK – IZRAVNAVA (deseto poglavje)Moj današnji gost ni ubral najboljše poti. Čutim veliko nemira, ki ga je povzročil in ga še povzroča svojim kolegom in svoji družini. Vidim, da bo imel težko izravnavo in da ga čaka zelo težka izkušnja. To je pogosto bolezen, vendar ni nujno. Ta funkcija mu je bila v tem življenju namenjena, da popravi napake, ki jih je storil v preteklosti, on pa se ni ničesar naučil. V bistvu je ponavljal napake iz preteklosti in bo zato potreboval težko izkušnjo za izravnavo.Od takšnih vpogledov se moram čustveno izolirati in jih zgolj opazovati, sicer se lahko čustveno vpletem. Nekatere slike, ki se mi odpirajo kot potencialni možni dogodki, znajo biti zelo neprijetne in me lahko čustveno obremenijo.
Anna je pravnica, popotnica, mati, sestra dvojčica, pisateljica in ženska, ki ima dar jasnovidnosti. Razpetost med mnoge vloge od nje v določenem trenutku zahteva… odmik. Odmik v varno okolje, v majhno gorsko kočo ob potoku, v Leseno. Tu so ustvarjeni pogoji za resnico in predajo tistemu, kar je prav. Anno v Leseni obiščejo številni naključni gosti. Poleg hrane, pogovora in prekrasnega razgleda jim ponudi vrata v svet duhovnosti, osebnostne rasti in življenjske modrosti.
Anine Zgodbe – Modrosti popotnice, ki nas vodijo k ravnovesju
Modrosti popotnice Je Nebo in je Zemlja. Je čistost in je nesnaga. Je dvom in je modrost. Vedno je nasprotni dvojec, vedno je tudi ravnovesje. Življenje nam kreira različne odnose, nam nastavlja ra...
Sporočilnost kultureVse več člankov in kolumn opozarja na posledice utišanja kulture, pisane besede, iskrene glasbe, poezije ... vsega tistega, kar nam daje uteho v negotovih časih. Uteho, stik z dušo, trenutek pomiritve, pogum in žarek upanja za prihodnost. Vladarji (tisti vsaj malo modri) so skozi zgodovino znali prisluhniti besedi umetnika, saj so vedeli, da ti prinašajo sporočila, ki presegajo časovne, prostorske in družbene omejitve, v katerih živijo. Prinašajo duhovni nauk. Duhovnost in kultura sta od venomer prepleteni in prežemata globlje vidike naših življenj. Saj tudi nakup čevljev razveseli, ampak za koliko časa? Koliko to dejansko vpliva na stanje naše zavesti? Pametno je poskusiti čim več, saj je vse del učenja, ampak vsi mi globoko v sebi vemo, da rešitve za človeške stiske ne bomo našli v nakupovalnih centrih. Kot tudi ne, če bomo slepo sledili vsemu, kar od nas zahtevajo.
Smisel izbranim potemOblikujejo nas starši, sorojenci in družina, oblikuje nas okolje, v katerem odraščamo in delo, ki ga opravljamo. Vse to na nas vpliva, nas nagrajuje in postavlja v dvom, vseskozi pa je ob nas zvesti zaveznik - iskreno srce. V letu 2021 vsem želim veliko odločitev, ki jih izbira srce in notranjih utripov, ki pomirjajo razburkano morje življenja in dajejo smisel izbranim potem.Sanela
Univerzalni likPOTOK sem napisala spomladi pred štirimi leti. Takrat nisem razmišljala, da bi zgodbo delila s svetom, to je dozorelo kasneje. Izdala sem jo letos, ko sem močno čutila, da bi ljudem rada nekaj dala, nekaj, kar oživi dušo in oplemeniti srce. V času, ko se je zdelo, da moralne vrednote razpadajo in da je svet zabredel v neko čudno stanje, kjer se zdi, da ni prostora za optimizem in vero v boljši jutri ... pa vendarle je. Ponovno sem dobila odgovor, da je rešitev v naravi. Odzivi na knjigo so bili različni, seveda, saj vsak gleda s svojimi očmi in svojimi izkušnjami, pa vendarle je bil (skoraj) vsem odzivom skupen komentar: lesena koča nekje v gorah, ki asimilirajo magično moč, v neokrnjeni naravi, ob potoku in v samoti, ko človek lahko sliši zvok notranjega glasu, se posveti sebi in sooči svoje notranje konflikte. Presunilo me je in razveselilo, koliko ljudi je povezanih z naravo ali pa hrepeni po njej. Univerzalni liki živijo v nas in očitno smo si v marsičem podobni ... bolj, kot si mislimo.
Odziv našega planeta ...Pisalo se je leto 2005. Pozna pomlad, konec aprila, jasen in sončen dan. Na vrt si prinesem ležalnik, toplo belo kavo in revijo, ki jo odprem na naključni strani. Ne spomnim se naslova revije, še danes pa se živo spomnim naslova, ki je zrl vame: "Kmalu bo tako, da bodo živi zavidali mrtvim."Začnem brati, kaj nas čaka v prihodnosti. Poplave, potresi, bombne eksplozije, politični prevrati, velike planetarne spremembe ... veliko katastrof, preden se bomo začeli zavedati, kako močno smo v bistvu povezani. V članku se pojavljata dve letnici - leto 2012 in leto 2020. Leto 2012 smo preživeli, leto 2020 počasi zaključujemo. Te dni se ponovno spomnim članka, saj sem ga tistega (daljnega) leta 2005 izrezala in spravila v mapo. Danes ga poiščem in ponovno preberem. Tokrat ga berem drugače. Če se mi je takrat zapisal v spomin sam naslov, se mi tokrat zapiše nekaj povsem drugega: Svet prehaja na višjo raven, odvija se čas, ko se odstranjuje stara navlaka, dogaja se zemeljski klimaks. Naš planet se ne bo le vrtel in čakal, ampak se bo odzival na to, kako ljudje živimo.
Peto poglavje: Zavedanje»Včasih se mi zdi, da nam bo ego uničil civilizacijo.«»Mogoče,« odgovorim in se zamislim, »pa ne le ego, tudi pomanjkanje modrosti.«»Zakaj mora biti tako? Zakaj je toliko pohlepa, nizkotnih dejanj in čustvene nesnage?«»Čisto preprosto, zaradi oddaljitve od srce in čiste bití. Individualizem je pretirano poudarjen, individualizacija je prebila vse meje razumnega in rezultat je svet, v katerem trenutno živimo. Ko vse več posameznikov misli, da so center sveta, prej ali slej te egocentričnosti trčijo in ustvari se kritična masa, ki se mora sprostiti. Sproščanje pa se manifestira v obliki prepirov, vojn in nemirov.«»Zanimiva teza. Lahko bi se strinjala z njo.«»Ta teza je naša realnost. Realnost, ki jo lahko objokujemo ali pa se iz nje nekaj naučimo.«
Korona virus – zarota, potreba po spremembi ali lekcija narave?Nekateri pravijo, da je virus nastal v laboratoriju, da nas lahko vladajoča elita (še bolj) zasužnji.Drugi pravijo, da je ukvarjanje z virusom zgolj krinka, da se lahko v ozadju odvijajo mnogo večje stvari – čiščenje negativnih struktur.Tretji pravijo, da nam je narava pokazala, da je veličastnejša od nas ... in da počasi izgublja potrpljenje z nami.Astrologi pravijo: »Prišel je čas korenitih sprememb.«Kdo ima prav? Najverjetneje vsi po malem, od vsakega posameznika pa bo odvisno, kaj lahko stori v sebi in pri sebi. Zagotovo pa drži, da sistem, ki smo ga poznali doslej, ni več vzdržen. Morda je čas za nove strukture, iskrene in ne-zlagane.
Mladi par se je na novo naselil v ulici.Naslednje jutro, ko sta zajtrkovala, je žena opazila sosedo, ki obeša perilo. »Kako umazano je perilo,« je rekla. »Saj sploh ne zna prati.«Mož je opazoval dogajanje, a ničesar ni rekel.Vsakokrat, ko je soseda obešala perilo, je bil komentar isti ...Mesec dni kasneje je žena osupnila, ko je neko jutro videla, da je sosedino perilo čisto. Rekla je možu: »Poglej, končno se je naučila dobro prati. Le kdo jo je naučil?«Mož je odgovoril: »Nihče ... Jaz sem danes bolj zgodaj vstal in pomil naše okno.«Tako je to življenju. Vse je odvisno od tega, kako čisto je okno, skozi katerega gledamo. Preden začnemo soditi, je morda bolje, da preverimo kakovost lastnega pogleda. Šele tako lahko vidimo, kako čisto je srce drugega!
Isabell, v življenju je potrebno ravnovesje. Ne tisti, ki dela od jutra do mraka, ne tisti, ki poseda od jutra do mraka, nista vzpostavila ravnovesja. V življenju potrebujemo različne izkušnje in dejavnosti. So pa seveda tudi izjeme.«(POTOK - Trinajsto poglavje - Odkritje)
Učimo se od smrkcev ...Ko imajo smrkci težave, se zatečejo k ata-smrku. Ko ima ata-smrk vprašanja in dvome, se zateče k modrosti.Vsem vodjem in voditeljem želim veliko modrosti ata-smrka.
SANJALA SEM …… in se prebudila, ne vedoč, ali sem dejansko sanjala ali ne. Sporočilo je bilo nenavadno: »V času, ko boš praznovala, se bo s svetom nekaj dogajalo. Izvedeli boste, kdo povzroča največjo nesnago na planetu, v kakšni zablodi živite, predvsem pa, da je pot, ki ste jo izbrali, napačna. Vse to vam po pokazalo majhno mikroskopsko bitje, ki ga boste tudi znanstveno poimenovali. Pokazalo vam bo, kje ste in koliko zmorete biti sami s seboj. Osamili vas bodo, kar bo nekatere peljalo na pot srca in sočutja, drugi pa se bodo potuhnili in počakali, da mine in da nadaljujejo staro pot, pot, ki jih je peljala v lastni nemir. Seveda bodo tudi vmesne poti, ampak v osnovi se bosta ustvarila dva pola - pot srca, predanosti in iskrenosti ter pot materialnega, pohlepa in manipulacije. Osamitev bo pokazala, ali se še znate pogovarjati, ali znate preživljati čas z družino, ali znate preživeti brez masovnega potrošništva in »instant« rešitev... In ne pozabite, rešitev vedno obstaja. Rešitev je v naravi!«
Anna je popotnica, pravnica, nekdanja direktorica, sestra dvojčica, mati treh otrok, ljubiteljica gora ... Anna je tudi jasnovidna.Po mnogih letih, preživetih v zaprtih pisarniških prostorih, ko je razpeta med neprestanim zagovarjanjem pravice, vpogledom v človeške duše in ljubeznijo do narave, se odloči, da zapusti svet pisarn in se posveti duhovnosti. Anna postavi ljubko leseno hišo v gorah, kjer vsako leto preživi nekaj deset dni sama. Vendar Anno obiščejo številni gostje, katerih »usodo« lahko povsem jasno vidi. Čeprav ne dvomi, koliko jim lahko razkrije, se srečuje z izzivi lastne osebnosti, za katere je bila prepričana, da jih je razrešila ...Knjiga je primerna za preproste kmečke ljudi, za direktorje, za ženske in moške, predvsem pa za vse tiste, ki želijo prebuditi povezavo z modrostjo, ki jo nosijo v sebi.